Prva jutranja kava in nedeljska popolnost!

 

Bilo je pozno v marcu, nedeljsko jutro. Jutro je šepetalo novo prihajajočo sezono. Bilo je okrog devetih in sonce je že precej prijetno sijalo skozi okno. Razgled z balkona je bil spektakularen. Okno sem odprl na stežaj. Hladen spomladanski veter je zavil svojo pesem in osvežil prostor. Bilo je jutro, eno tistih, ki nikoli ne izginejo iz spomina...

 

 

Dobra kava za dober dan.

 

 

Kmalu po tem, ko sem se zbudil in napolnil pljuča s svežim zrakom, se je Bianca vrnila v sobo. Bila je precej jutranja, ne vem zakaj. Mislim, da je imela svoje razloge. Njen obraz je bil poln življenja. Skrival se je za svetlečim soncem, ko mi je šepetala, da me bo presenetila. Pričela sva prvi jutranji pogovor, majhen klepet o dnevnih načrtih, kaj lahko narediva na tak dan.

Med pogovorom me je prešinila misel, kako lepo je imeti končno nekaj sonca. Ko sem sanjaril, sem preslišal nekaj Biancinih besed. Kar hitro sem se vrnil nazaj v pogovor, Bianca se je nasmehnila in začela gledati proti kuhinji. Rekla je: hočeš kavo? Naj jo pripravim. Odšla je iz sobe, jaz pa sem še vedno ležal na postelji. Prepustil sem se jutranjem soncu in svežemu zraku. Zanimivo, ko je um v mirovanju in je nedelja brez napora. Kako presenetljivo poetično je, skoraj nadrealistično čarobno, zavohati prvo jutranjo kavo. Vsekakor gre neposredno v srce in ti široko odpre oči...

 

 

Čudovit vonj, ki ga ima le prva jutranja kava.

 

 

Težko sem pričakal kavo. Zdelo se je res kot dolgo čakanje, čeprav verjetno ni bilo več kot nekaj minut. Bianca se je vrnila precej nasmejana in v roki držala dve skodelici kave. Običajno pripravljava turško kavo, danes pa se je odločila drugače. Pred kratkim sva dobila aparat za espresso od prijatelja.

Bianca je mojster, ko gre za pripravo res dobre kave. Ne vem, kaj je njen skrivnostni recept, morda ima njen nasmeh kaj veze s tem. Kdo ve...

 

 

Prva jutranja kava, kaj je boljšega od tega?

 

 

Elegantno je sedela poleg mene. Najine besede so za nekaj časa potihnile. Tišina. Zavedujoča se trenutka, saj sva oba začutila ritem te jutranje kave. Vsak zase, a nekako globoko povezana. Trenutek zatem se nežno govorenje zopet vrne. Čeprav sprva nepomembno, sej je razvilo popolno nedeljsko jutro.


Deli svoj komentar z nami!