Jaz, dan in ... kava z mlekom ali dvojni espresso?
 

 

Ubogi moji modri čevlji. Presenečen! Sobota; dež, sonce in veter... Ves dan! Hodil sem po mestu, moji modri čevlji so bili popolnoma premočeni. Ali lahko kaj storim glede tega? Mislim, da ne. Avtomobili so drveli mimo in se nekam odpravljali.
 
Mesto je dihalo ritmično pod taktirko nenehno spreminjajočega vremena. Prikrade se misel; Nisem še popil kave danes! Kava z mlekom ali dvojni espresso? Tako kot dan sem bil precej neodločen...

 

 

Skodelica kave za nagrado.

 

 

Končno sem prispel! Se preoblekel. Popolnoma sem bil moker vendar mi je bilo vseeno, sploh pa danes! Bil sem tam zaradi česar mi je srce bilo hitreje. Bilo je opoldan in še vedno brez kave. Počasi sem se približal robu, znani zvoki in vonji so me precej vabili. Bil sem osredotočen in rahlo navdušen. Bilo je teden dni odkar sem bil nazadnje v bazenu. Skočim in se potopim! Nekaj trenutkov preden se potopiš v vodo je najbolj senzacionalen občutek, svet se ustavi ... popolnoma brezčasno!

Telo hitro začuti spremembo. Temperatura vode je bila ravno pravšnja in v njej bi lahko ostal ure in ure. Čas je mineval hitro; pol ure, eno uro, uro in pol. To je bilo dovolj za danes. Zopet sem oblekel mokra oblačila in končno imel čas za razmislek o svoji sladki mali nagradi. Prva nagrada; kava! Sedaj sem se popolnoma osredotočil na iskanje rešitve za mojo dilemo. Kaj naj bo danes? Kava z mlekom ali dvojni espresso?

 

 

Možgani že precej potrebujejo kavo.

 

 

Precej počasi sem se vlekel nazaj. Preprosto. Zakaj pa ne? Navsezadnje je sobota. Moji možgani so bili razpoloženi in že kričali; "Kava! Kava! Kava!" Potrebujem kavo. Če je karkoli gotovo o moji sobotni rutini je to kako se prebudim, glede zajtrka in priprava na trening plavanja. Kaj potem? Poskušam se sprostiti nato sledi pregled treninga, pripravim seznam opravkov in ja ... uživam v mojem čudovitem kavnem času!

To je moja rutina že precej časa. Vem tudi kakšno kavo si bom naročil. Da pa bo vse vsaj malo vznemirljivo, vedno razmišljam o spremembi sobotne kavne rutine. Da, nesmisel...

 
 
 

Kavarna "stare šole" mi je polepšala dan.

 
 
 
V tem deževnem dnevu sem se kar lepo sprehodil. Bil sem že popolnoma moker. Moj mali dežnik je služil svoji nalogi. Vendar pa več kot očitno, precej neuspešno!
 
Med potjo sem našel kavarno. To ni bila ena izmed tistih "trendovskih kavarn", ki jih poznamo danes. Bila je majhna kavarna s posebnim vonjem, dolgo zgodovino, skratka bila je t.i. "starošolska kavarna". Sem bil presenečen? Zelo! Ne samo, da take kavarne (biseri) še vedno obstajajo ampak precej zaradi njene udobnosti, prijaznosti, vsega...
 
 
 

Kava, ki jo naročim vsako soboto in kot vedno je popolna!

 
 
 
Natakarica: Živijo.
Jaz: Živijo.
Natakarica: Čuden dan, kajne? Konec maja in še vedno nenehno dežuje!
Jaz: Ja, kaj ne poveste! Samo poglejte me, popolnoma sem moker!
Natakarica: (smeh) Bi rad sedel notri?
Jaz: Ne, v redu je, hvala! Saj ni hladno!
Natakarica: Kaj boste?
Jaz: Lahko dobim mineralno vodo in dvojni espresso, prosim? Brez ledu, brez sladkorja, hvala!
Natakarica: Ni problema, takoj.
Jaz: Hvala!

Deli svoj komentar z nami!